Raziskava EOS "Evropske plačilne navade 2025":
Plačilna morala v Evropi še naprej upada

V EU se letno izda približno 18 milijard računov, vendar je plačilna disciplina v Evropi v slabem stanju: približno vsak četrti račun je plačan pozno (19 odstotkov) ali sploh ne (5 odstotkov). To kaže študija EOS "Evropske plačilne navade 2025", za katero so anketirali 2.200 finančnih menedžerjev iz 11 držav.

V primerjavi z drugimi državami je plačilna disciplina najvišja v Švici in Nemčiji. Tukaj je bilo 21 oziroma 22 odstotkov plačil prejetih pozno ali so bila neizterljiva. V Sloveniji je plačilna disciplina točno na evropskem povprečju: 19 odstotkov plačil je bilo izvedenih pozno, 5 odstotkov terjatev pa je ostalo neplačanih. V Romuniji 29 odstotkov neplačnikov poravna svoje račune pozno ali sploh ne. To pomeni, da je tamkajšnja plačilna disciplina najslabša v evropski primerjavi.

Evropska podjetja kot razloge za zamudo pri plačilu ali celo neplačilo navajajo predvsem kratkoročne likvidnostne težave svojih zasebnih strank (54 odstotkov) in pozabljivost (51 odstotkov). V Sloveniji so na prvem mestu začasne likvidnostne težave s 56 odstotki, pozabljivost je na drugem mestu (52 odstotkov), dolgoročna prezadolženost in osebni stečaj pa na tretjem mestu (49 odstotkov).

Za poslovne stranke so povprečni razlogi po Evropi predvsem neplačila lastnih strank (61 odstotkov) in izkoriščanje dobaviteljskih kreditov (57 odstotkov). Vendar pa počasni, nedigitalizirani postopki obdelave (48 odstotkov) verjetno povzročajo tudi zamude, menijo anketiranci. 43 odstotkov jih vidi prezadolženost in insolventnost svojih poslovnih partnerjev kot vzrok za neplačane račune. V Sloveniji je slika skoraj enaka: Tukaj neplačila lastnih strank predstavljajo 60 odstotkov, izkoriščanje dobaviteljskih kreditov pa 56 odstotkov. Na tretjem mestu, s 54 odstotki, so počasni in nedigitalizirani postopki obdelave.

Posebej izziv za podjetja: Približno tretjina podjetij predvideva, da tako poslovne stranke (31 odstotkov) kot zasebne stranke (34 odstotkov) namerno ne plačajo svojih računov. V Sloveniji le 28 anketirancev sumi namerno neplačilo med svojimi zasebnimi strankami – 6 odstotnih točk pod evropskim povprečjem. 31 odstotkov jih sumi, da njihove poslovne stranke namerno zamujajo s plačili.

Zaradi slabe plačilne discipline evropska podjetja svojim strankam dajejo manj časa za poravnavo odprtih računov. S povprečjem 31 dni se je določeni plačilni rok za poslovne in zasebne stranke spustil na najnižjo raven v desetletnem trendu. Leta 2015 je bil še 34 dni, leta 2022 pa celo 37 dni.

Zasebnim strankam v Evropi je v povprečju dodeljenih 23 dni za plačilo. Le španska podjetja so radodarnejša: omogočajo sorazmerno dolgo obdobje 31 dni. V Sloveniji se od zasebnih strank pričakuje, da bodo svoje obveznosti poravnale v 20 dneh – to je najkrajši plačilni rok med vsemi anketiranimi državami.

V Evropi imajo poslovne stranke povprečen plačilni rok 36 dni, kar je 13 dni več kot pri zasebnih strankah. V Sloveniji pa lahko poslovne stranke pričakujejo nekoliko krajši rok, v povprečju 35 dni.

Zamude pri plačilih in neplačila niso brez posledic: Skoraj vsako drugo podjetje je navedlo, da je zaradi tega v preteklosti utrpelo izgubo dobička (48 odstotkov), 46 odstotkov pa jih je navedlo, da imajo zaradi tega višje stroške obresti. Vsako peto podjetje (22 odstotkov) je zmanjšalo ali ustavilo naložbe. V Franciji in Sloveniji se vsajko peto podjetje celo boji za svoj obstoj; evropsko povprečje je 16 odstotkov. V Sloveniji je slika nekoliko drugačna: 52 odstotkov se jih sooča z višjimi stroški obresti, 49 odstotkov anketirancev poroča o izgubi dobička. 34 odstotkov slovenskih podjetij je navedlo, da se soočajo z likvidnostnimi težavami. 23 odstotkov slovenskih podjetij je navedlo, da so zmanjšali naložbe, 21 odstotkov pa se je celo boji za preživetje svojega podjetja – kar je skupaj s Francijo najvišja številka med vsemi anketiranimi državami.

Eva Griewel, finančna direktorica skupine EOS: "Dlje ko morajo podjetja čakati na svoj denar, večja je verjetnost, da račun sploh ne bo plačan. V tem pogledu so plačilne navade pomemben kazalnik za morebitna neplačila. Če se število takšnih neplačil močno poveča, lahko to privede do insolventnosti podjetij upnikov, z vsemi negativnimi posledicami, kot je izguba številnih delovnih mest."

"Naša raziskava kaže, da slabe plačilne navade v Evropi predstavljajo resen izziv za podjetja. Čeprav so obsegi slabih posojil (NPL) v bankah trenutno na splošno nizki, ne smemo podcenjevati vpliva zamujenih ali neporavnanih plačil. Podjetja se morajo pripraviti, saj ta razvoj postavlja visoke zahteve pred upravljanje likvidnosti podjetij," opozarja izvršni direktor Marwin Ramcke.

Posledice slabih plačilnih navad upniki lahko ublažijo s profesionalnim upravljanjem terjatev. Vendar pa zaenkrat le manjšina upravlja svoje terjatve z zunanjo podporo. Manj kot tretjina (30 odstotkov) podjetij uporablja dvojni pristop, saj obravnava neporavnana plačila tako interno kot preko zunanjih ponudnikov storitev. V Sloveniji ta številka znaša 34 odstotkov in je torej nekoliko nad evropskim povprečjem. Le 5 odstotkov slovenskih podjetij se dosledno zanaša na strokovnjake za upravljanje terjatev, kar je dve odstotni točki pod evropskim povprečjem.

»Za upnike po vsem svetu postaja upravljanje terjatev vedno bolj kompleksno in tvegano, tudi zaradi globalno negotovih razmer,« pravi Marwin Ramcke. Glede na upadajoče plačilne navade svojih strank, bi morala podjetja skrbno pretehtati ekonomska tveganja zamud pri plačilih in neplačil ter razmisliti o sodelovanju s profesionalnim ponudnikom storitev izterjave dolgov.