Bi raje kupili hišo ali potovali? Kako se milenijci spopadajo z dolgom.

So brezskrbni, živijo za trenutek in prekomerno zapravljajo za izkušnje namesto da bi varčevali za prihodnost: je ta ocena tako imenovanih milenijcev pravilna? Podatki izterjevalcev dolgov in drugih kažejo na to, da je: zapleteno.

Image of a student sitting under a tree with their laptop, books and a coffee cup.
Prenosni računalnik, kava in minimalna prtljaga: milenijci živijo drugače kot generacije njihovih staršev.
»Ko sem kupoval svoj prvi dom, nisem kupoval zmečkanega avokada na toastu za 19 dolarjev in štirih kav po 4 dolarje. Ta opazka ameriškega podjetnika s področja nepremičnin Tima Gurnerja odraža to, kako številni vidijo generacijo milenijcev: odrasli, stari od približno 20 do 30 let, z brezbrižnim odnosom do življenja, dela, lastnine in stroškov. Toda ali to odražajo tudi njihove dejanske navade glede posojanja in porabe?

Po mnenju organizacije UK Citizens’ Advice Bureau je dolg mladih v Veliki Britaniji dejansko vedno večja težava. Med letoma 2010 in 2012 so imeli mladi, stari med 15 in 24 let, najvišje povprečje razmerja med nezavarovanim dolgom in prihodki med vsemi starostnimi skupinami, njihov dolg med letoma 2006 in 2012 pa je narasel za kar 200 %. To povečanje je bilo več kot 10-krat večje kot pri preostalem prebivalstvu.

Ko gre za vračanje dolgovanega denarja, pa so mnenja različna: 38 % članov Nemškega združenja agencij za izterjavo dolga (BDIU) pravi, da so mladi slabši plačniki kot starejši. 62 % pravi, da so mlade stranke enako ali bolj zanesljive pri njihovih plačilih, zato pri teh izterjava dolgov ni ravno velika težava.

Za kaj milenijci radi porabljajo svoj denar?

Za kaj torej »generacija avokada na toastu« porablja denar in si jemlje osebna posojila? Če klišeji držijo, bi morali opaziti razliko v primerjavi s splošno generacijo. Ki bi se (glede na anketo s področja dolga EOS-a iz leta 2017) v državah, kot so Nemčija, Rusija in ZDA, dvakrat raje zadolžili, npr. prek kupne pogodbe z obročnim odplačevanjem, za nakup avtomobila ali motorja kot pa za svojo izobrazbo.

Ko gre za vzroke za dolg mladih, 81 % članov BDIU krivi previsoko porabo za potrošniške dobrine. Pravijo, da mladi zaidejo v težave s spletnimi trgovinami, ponudniki telekomunikacijskih storitev in fitnesi, medtem ko imajo odrasli, stari med 25 in 59 let, težave z odplačevanjem dolga bankam ali stanovanjskim hipotekarnim družbam, podjetjem, ki dobavljajo električno energijo, in ponudnikom telekomunikacijskih storitev.

Že danes lahko vidimo razvoj vzorca: mlajša generacija je vedno bolj zadolžena, vendar ne zaradi nakupa hiše, temveč bolj zaradi porabljanja denarja za kratkoročne potrebe. Dajanje prednosti izkušnjam je pokazala druga raziskava.

Izkušnje pomembnejše od lastnine.

Glede na Ipsosovo raziskavo za Eventbrite, podjetje za prodajo vstopnic prek spleta, so tri četrtine intervjuvanih milenijcev dale prednost izkušnjam – potovanjem, ogledu predstave, druženju s prijatelji – pred lastnino.

Nemški inštitut za raziskave trga GfK je to potrdil: od leta 2007 do leta 2017 se je »uživanje v življenju« na lestvici prednosti milenijcev premaknilo z desetega na tretjo mesto. Kljub temu pa je raziskava iz leta 2015, izvedena med milenijci v Nemčiji, dala presenetljive rezultate. Medtem ko je bila kariera po pomembnosti šesta, so se potovanja pomaknila na peto mesto, finančna neodvisnost pa na drugo.

Razumljivo je, da tudi milenijci, tako kot vsi ostali, nočejo biti zadolženi. Iz poročila Ameriške banke vemo, da je 35 % ljudi obremenjenih s tem, da ne prihranijo dovolj. Morda samo ne zmorejo tako preprosto doseči finančne varnosti: hitro naraščajoče cene nepremičnin v številnih krajih pomenijo, da je nakup lastne nepremičnine za mlade veliko težji. Drugim težave povzročajo visoke cene osnovnih dobrin, kot so pametni telefoni, brez katerih je v sodobni družbi težko funkcionirati.

Včasih gre samo za kupovanje hrane in plačevanje najemnine.

Celo v Nemčiji, kjer šolnine dejansko ne obstajajo, si številni mladi vzamejo posojilo, da lahko plačujejo življenjske stroške. Nemški mediji poročajo o študentih, ki se zadolžijo, ne da bi se pred tem ustrezno posvetovali, ali pa ne znajo pretehtati prednosti in slabosti finančnih možnosti. Slabe odločitve mladih, ki morajo posojila skupaj z obrestmi odplačevati pozneje, imajo lahko dolgoročne posledice zanje in preložijo pomembne življenjske odločitve: težko je kupiti nepremičnino ali začeti družino, če se še postavljaš na noge zaradi dolga.

Zato je finančna pismenost o konceptih, kot so stopnje davčnih olajšav in obrestne mere, nakupi na obroke s pologi in mesečni obroki, izterjava dolga in proračun, tako pomembna. Globalni center za odličnost na področju finančne pismenosti (GFLEC) pravi, da enako velja za milenijce in zaključi z naslednjim: »Milenijci nimajo osnovnih veščin, ki jih potrebujejo za razumevanje finančnih odločitev.« Njihovi upniki se strinjajo: 52 % članov BDIU meni, da je za dolg mladih kriva finančna nepismenost, kar pomeni, da si napačna oseba denar izposodi ob napačnem času in pod napačnimi pogoji.

Živeti za danes ali misliti na jutri?

Očitno je, da nas čaka še veliko dela. Optimisti bi morda rekli, da za dobro izobražene milenijce, pred katerimi je še celo življenje, ni nikoli prepozno, da se začnejo učiti o svojih financah in o tem, kako jih strukturirati ter kako slediti svojim stroškom in jih upravljati. Da bi lahko uživali v obojem: avokadu na toastu in svojem domu.