Raziskava EOS »Kakšna je vrednost podatkov?«

Digitalni podatki so postali ključna gospodarska dobrina. Podjetja jih zbirajo, analizirajo in razlagajo, da bi optimizirala svoje poslovne modele. V skladu s tem odgovorno ravnanje s temi podatki in njihova pomembnost vedno bolj določata javni diskurz: Kaj si o posredovanju in vrednosti podatkov mislijo potrošniki? Ali so pripravljeni svoje osebne podatke prodati? Ali obstajajo razlike med posameznimi državami? In kako lahko podjetja pridobijo zaupanje za uporabo podatkov?

Odgovore na ta vprašanja ponuja mednarodna, reprezentativna raziskava skupine EOS z naslovom »Kakšna je vrednost podatkov?«. Spomladi 2020 je spletno anketo v 17 državah izvedel Kantar, eden vodilnih svetovnih inštitutov za raziskovanje trga.

Raziskava kaže: Potrošniki so načeloma pripravljeni razkriti osebne podatke zaupanja vrednim podjetjem. Toda ravno tu bo treba še veliko storiti, saj mnogi ne zaupajo v odgovorno ravnanje z njihovimi osebnimi podatki. Največji izziv za podjetja bo torej zmanjšanje nezaupanja z ustrezno in pregledno uporabo podatkov.

Poleg nepoznavanja možnosti, kako ciljno omejiti posredovanje podatkov, se glede na raziskavo večina uporabnikov pogosto počuti prisiljena v njihovo odobritev (Evropa: 66 %, ZDA 58 %, Rusija 81 %). Dejstvo, da je nekatere storitve mogoče v celoti uporabljati le z obilico podatkov, povečuje nezaupanje do podjetij in pojasnjuje splošno nezaupanje.

Vendar pa obstajajo tudi panoge, ki imajo jasno prednost v tekmi za zaupanje v digitalno obdelavo podatkov: V prednosti so predvsem banke (Evropa: 54 %, ZDA 56 %, Rusija 54 %) in ponudniki spletnega plačevanja (Evropa: 46 %, ZDA 46 %, Rusija 58 %). Tudi dobavitelji energije so v razmeroma dobrem položaju (Evropa: 39 %, ZDA 38 %, Rusija 34 %). Po drugi strani so na lestvici zaupanja za digitalne podatke nizko uvrščena telekomunikacijska podjetja, spletne trgovine in nazadnje družbena omrežja ter podjetja, ki nudijo aplikacije za neposredno sporočanje (Evropa: 14 %, ZDA 11 %, Rusija 18 %). Zlasti te panoge še vedno nudijo neizkoriščen potencial, prihodnost pa bo pokazala, katere strategije uporabljajo ta podjetja, da se ustrezno odzovejo na nezaupanje strank.

Vsak dan razkrijemo veliko osebnih podatkov: kontaktni in osebni podatki, informacije o naših nakupovalnih navadah, podrobnosti o računu ali dejstva o našem zdravju. Ti so v pomoč podjetjem za boljše razumevanje strank in njihovih želja ter omogočajo boljši odziv na tržne trende. Ti podatki so zato ustrezno dragoceni. Glede na pričujočo raziskavo večina anketirancev meni, da bi za uporabo njihovih podatkov morali prejeti nadomestilo. Na vprašanje glede vrste podatkov so mnogi celo pripravljeni nekatere podatke prodati zaupanja vrednim podjetjem – vendar pa obstajajo tudi omejitve.

Večina potrošnikov na mednarodni ravni podpira nadomestilo za posredovanje podatkov podjetjem. Vendar pa obstajajo razlike med državami, ko gre za vprašanje, kdo je že sklenil dogovor o »razkritju podatkov za nadomestilo«. Anketiranci pričakujejo od podjetij, da bodo ta z osebnimi podatki ravnala zaupno – takrat obstaja veliko možnost za sklenitev posla.

V Evropi in ZDA bi vsak tretji sklenil dogovor o »razkritju podatkov za nadomestilo«. V Rusiji celo vsak drugi. Pri konkretni prodaji vsaj enega osebnega podatka za denar se število znatno poveča. To bi bilo pripravljeno storiti 82 odstotkov Evropejcev, 75 odstotkov Američanov in 90 odstotkov Rusov. Vedno pa je ob tem treba predpostaviti naslednje: Podjetje, ki obdeluje podatke, je zaupanja vredno. Najverjetneje bodo naprodaj vrste podatkov, kot so odločitve o nakupu ali kontaktni podatki. V primeru podatkov o telesni pripravljenosti in zdravju se pripravljenost že nekoliko zmanjša. Zlasti se kritično obravnava vsako razkritje podatkov o računih in kreditnih karticah. Presenetljivo je, da je občutljivost različnih vrst podatkov mednarodno zelo podobno ocenjena. Po drugi strani pa obstajajo večje razlike med državami, ko gre za vprašanje, ali so anketiranci že sklenili dogovor o »razkritju podatkov za nadomestilo«.

Najmanj vsak šesti je že sklenil kak čezmejni posel in v zameno za storitev delil svoje podatke s podjetji. Vendar pa vsekakor obstajajo razlike v analizi med državami: v Španiji (26 %) in Romuniji (24 %) so dogovor sklenili pogosteje, v drugih državah jugovzhodne Evrope, kot sta Slovenija (10 %) ali Severna Makedonija (7 %), pa je verjetneje, da bodo posel zavrnili.

Napeto: V nekaterih primerih je pripravljenost potrošnikov, da prodajo svoje podatke (vsaka tretja oseba), celo višja od povpraševanja podjetij, saj je bilo doslej samo približno vsakemu petemu ponujeno nekaj v zameno. Torej imajo podjetja dobre možnosti za poslovanje s potrošniki – če si pridobijo njihovo zaupanje.

Podatki so že zdaj dragoceno blago in vse pomembnejše postaja pravilno ravnanje z njimi. Raziskava poudarja naslednje: Potrošniki želijo za razkritje podatkov prejeti nadomestilo in jim je jasno, katere podatke želijo določenim podjetjem prodati in katere ne. S tem se v skoraj vseh panogah povečuje pritisk na optimizacijo pomembnih poslov s podatki. Raziskava ponuja začetni vpogled v to, kje lahko podjetja začnejo. Največji izziv, ki je pred nami: S spoštovanjem in preglednostjo zagotoviti ustrezen odziv na nezaupanje potrošnikov ter tako pridobiti zaupanje v digitalno obdelavo podatkov. Presenetljivo je, da na mednarodni ravni skoraj ni razlik, tako glede zaupanja kakor tudi glede izkušenj in stališč. Ne glede na to, ali gre za Evropo, ZDA ali Rusijo – kdorkoli krmari po internetu in uporablja spletne storitve, bo naletel na skoraj enake pogoje na mednarodni ravni. Zato morajo podjetja, ki obdelujejo podatke po vsem svetu uvesti ukrepe in vlagati v zaupanje v digitalno obdelavo podatkov.