Odkrivanje goljufij da, kreditne odločitve ne: potrošniki postavljajo mejo za UI v bančništvu
Hamburg, 17. novembra 2026
- 44 % ima več zaupanja v UI kot v bančnega uslužbenca, ko gre za prepoznavanje sumljivih transakcij
- Pri oddaji vloge za kredit pa 46 % raje izbere človeškega svetovalca, le 24 % pa bi odločitev prepustilo UI
- 80 % želi, da finančne institucije razkrijejo svoje politike glede UI
Ali ljudje umetno inteligenco v bančništvu sprejemajo ali zavračajo, je v veliki meri odvisno od tega, kako se uporablja. To je ena ključnih ugotovitev študije EOS Banking AI Barometer, nedavne reprezentativne ankete med potrošniki po vsej Evropi. Rezultati kažejo, da zaupanje v UI ni brezpogojno, temveč je odvisno od konkretnega primera uporabe.
„44 % ima več zaupanja v UI kot v bančnega uslužbenca, ko gre za prepoznavanje sumljivih transakcij“, pravi Janusch Skubatz, glavni direktor za informacijsko varnost skupine EOS. Po podatkih študije nobena druga uporaba ni dosegla primerljive ravni zaupanja. „UI je dokazala svojo moč pri preprečevanju goljufij. Zna analizirati ogromne količine podatkov in prepoznavati vzorce. Na drugih področjih so te zmožnosti za potrošnike manj očitne“, pojasnjuje strokovnjak za informacijsko varnost.
To je še posebej očitno pri kreditnih odločitvah. Le 24 % anketirancev bi pri oddaji vloge za kredit raje videlo, da odloča UI. Skoraj dvakrat več (46 %) jih raje zaupa človeškemu svetovalcu.
Študija ponuja možno razlago za te zadržke glede kreditnih odločitev, ki jih sprejema UI. Mnogi anketiranci imajo konkretne pomisleke glede sposobnosti UI za utemeljeno presojo. „46 % potrošnikov navaja tveganje napak ali napačnih odločitev kot največjo skrb v zvezi z UI v podpori strankam v bankah, 35 % pa jih skrbi varstvo podatkov. To jasno kaže, da zaupanje v UI ne nastane samodejno“, pravi Skubatz. „Kdor želi UI uspešno uvesti, mora storiti več kot le razviti zmogljive sisteme. Vzpostaviti mora okvir, skladen z uredbo AI Act, in biti pregleden glede tega, kako se obvladujejo tveganja.“
Potrošniki, ki sploh ne vidijo tveganj, so jasno v manjšini – takih je le 5 % anketirancev.
Preglednost in etična načela gradijo zaupanje
Kot kaže študija, skepsa ne pomeni nujno zavrnitve. Potrošniki svoje zaupanje vežejo na jasne pogoje. Pri tem ima osrednjo vlogo preglednost. Več kot tri četrtine anketirancev (77 %) meni, da je pomembno, da banke razkrijejo, kdaj in kako uporabljajo UI. Zahteva po etičnih smernicah je še močnejša: 80 % jih od finančnih institucij pričakuje preglednost glede njihovih politik in etičnih načel pri uporabi UI.
Študija jasno kaže: dobra zmogljivost UI sama po sebi ne zadošča za pridobitev zaupanja potrošnikov. Pričakujejo razumljive procese, jasno odgovornost in pregledno komuniciranje o priložnostih in tveganjih tehnologije.