Raziskava: Slabe plačilne navade evropskim podjetjem povzročajo eksistenčne finančne težave.

Ena od petih strank v zahodni Evropi in ena od štirih v vzhodni Evropi plačuje z zamudo ali sploh ne plačuje. 

Kako pomembne so te številke potrjuje tudi dejstvo, da so v istem obdobju podjetja spremenila svoje plačilne pogoje in sicer v korist strank. V Evropi se je povprečni odobreni plačilni rok podaljšal s 33 dni v letu 2019 na 37 dni v letu 2022. Kljub ugodnejšim plačilnim pogojem pa so plačilni roki še vedno prekoračeni v veliko večjem obsegu kot v prejšnjih letih. V povprečju so bili računi poravnani 23 dni po izteku plačilnega roka, kar je največ po letu 2014.

Razlogi za slabe plačilne navade so različni. 60 odstotkov podjetij je navedlo, da je razlog za neplačila njihovih strank to, da se tudi same soočajo z neplačili. 43 odstotkov vidi plačilno nesposobnost kot enega izmed razlogov za pomanjkanje likvidnosti. Podjetja, ki poslujejo s fizičnimi osebami navajajo kot glavni razlog za zamude ali neplačila kratkoročne težave z denarnim tokom. V skoraj dveh tretjinah primerov je razlog za pomanjkanje denarja posledica pandemije. Vendar prizadetim podjetje iskanje vzrokov za neplačila ni v pomoč. Neplačila so bila vedno težava, sedaj pa postajajo grožnja za obstoj podjetji. Raziskava je pokazala, da se več kot polovica podjetij, ki so imela neplačnike (51 odstotkov), že bori z manjšim dobičkom. Istočasno pa ima dobra tretjina podjetij (42 odstotkov) težave z likvidnostjo. Zaradi tega jih je slaba tretjina zmanjšala naložbe ali zvišala cene svojih izdelkov oziroma storitev.

To bi lahko dolgoročno imelo resne posledice, pravi Marwin. “Ni se potrebno slepiti, pomanjkanje likvidnosti je eden glavnih vzrokov za insolventnost in izgubo delovnih mest." Čeprav so številni lastniki podjetij na začetku leta 2022, ko se je pandemija počasi umirjala, pozitivno zrli v prihodnost, se je razpoloženje po ruskem napadu na Ukrajino obrnilo. V gospodarski raziskavi DIHK (Združenje nemških gospodarskih in industrijskih zbornic) maja 2022, je eno od treh podjetij izjavilo, da pričakuje, da se bodo poslovni obeti v prihodnjih mesecih poslabšali. "Raziskava potrjuje to, na kar trenutno opozarjajo številne gospodarske napovedi," pravi Marwin. “Zaradi vojne v Ukrajini, imajo evropska podjetja pesimističen pogled na prihodnost.” To konkretno pomeni, da skoraj eno od štirih podjetij predvideva, da se bodo plačilne prakse še poslabšale. 

Evropska komisija ne pričakuje, da se bodo razmere v kratkem izboljšale. Julija 2022 je popravila napoved rasti evropskega BDP do konca leta na 2,6 odstotka s 4 odstotkov, ki jih je napovedala na začetku leta. Hkrati Komisija za leto 2022 pričakuje 7,6-odstotno stopnjo inflacije v evro območju. Več kot 20 let se je ta stopnja inflacije skoraj neprekinjeno gibala med nič in tremi odstotki.

Ali obstaja rešitev? "Podjetja morajo še naprej profesionalizirati upravljanje terjatev in postopke izterjave ter razmisliti o sodelovanju z zunanjim partnerjem. Dobra rešitev je lahko tudi prodaja terjatev," pravi Marwin. "EOS kot strokovnjak za upravljanje terjatev, poišče rešitve, ki so primerne tako za podjetja kot potrošnike, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti."

Uspešnost ponudnikov upravljanja terjatev kaže, da lahko podjetja s strokovno pomočjo ublažijo posledice slabih plačilnih praks. Ponudniki storitev upravljanja terjatev lahko v povprečju dosežejo šest odstotkov prihodkov podjetja. 

Evropska podjetja te prednosti vse bolj prepoznavajo. Pri tem prednjači Vzhodna Evropa, saj tam polovica anketiranih podjetij že koristi podporo zunanjih partnerjev, število pa še narašča, pravi Christina Schulz, vodja za Vzhodno Evropo. "Podjetja v Vzhodni Evropi so spoznala koristi našega strokovnega znanja na področju upravljanja terjatev. S predajo terjatev v upravljanje zunanjemu partnerju, se lahko osredotočijo na svojo osnovno dejavnost. To ne pomaga le podjetjem upnikom, ampak celotnemu gospodarstvu," pravi Christina. 

»Glede na zahtevne gospodarske razmere, so podjetja za upravljanje terjatev dragocena podpora podjetjem in gospodarskemu sistemu, saj vzpostavljajo likvidnost.«

Od leta 2019 do 2022 se je delež evropskih podjetij, ki sodelujejo z zunanjimi ponudniki upravljanja terjatev, pri izterjavi neporavnanih terjatev, povečal z 42 na 46 odstotkov. Mnoga podjetja izberejo skupino EOS za svojega poslovnega partnerja: »Kot specialisti za digitalno upravljanje terjatev in zahvaljujoč našemu mednarodnemu strokovnemu znanju na trgu slabih terjatev, smo eden vodilnih ponudnikov v sektorju,« pravi Marwin. "Nudimo poštene cene in podjetjem hitro zagotovimo likvidnost." 

Poleg prodaje terjatev se pojavlja še en trend, ki bi lahko dodatno vplival na plačilne prakse: podjetja širijo nabor plačilnih metod. Na primer, 52 odstotkov podjetij v segmentu B2C in 41 odstotkov v segmentu B2B poleg tradicionalnih možnosti, kot sta bančno nakazilo in gotovina, že ponuja digitalne načine plačila. Največja rast na tem področju je v Vzhodni Evropi. V primerjavi z letom 2019 se je število podjetij v Vzhodni Evropi, ki svojim strankam omogočajo poravnavanje računov z digitalnimi plačilnimi metodami, kot so Apple Pay, Google Pay ali PayPal, skoraj podvojilo. Največkrat se v tem kontekstu pojavlja izraz "kupi zdaj, plačaj pozneje" (BNPL). Ni pa še čisto jasno, ali se bo ta trend dejansko razvil v ustaljen način plačevanja. BNPL je po raziskavi še vedno nišna možnost, saj le pet odstotkov vseh evropskih podjetij ponuja to plačilno metodo. Poleg tega inflacija in naraščajoče obrestne mere škodijo poslovnemu modelu BNPL.

Kljub temu pa štiri od desetih podjetij (42 odstotkov) meni, da je BNPL način plačila, ki lahko postane enakovreden kreditni kartici. Skoraj toliko (39 odstotkov) jih je izjavilo, da je ta način plačila "nujen". Eden od njih je Deutsche Bank, ki želi vzpostaviti lastno rešitev BNPL.