Ne izgubite živcev: Kaj morate vedeti o odkupu dolgov v srednji in vzhodni Evropi?

»Močno rast trgovanja, ki smo ji priča, povzročajo tako tržni pogoji kot strategija,« pravi Ramcke. »Ali, če povem drugače, povzroča naša strateška prilagodljivost za izkoriščanje tržnih priložnosti.« Po izjemnem porastu posojil v regiji srednje in vzhodne Evrope je v letih 2007 in 2008 nastopila finančna kriza. Hitro je bilo jasno, da bodo banke v srednji in vzhodni Evropi končale z zelo veliko NPL-ji, in sicer z več zavarovanimi kot nezavarovanimi, saj so hipoteke na splošno večje kot osebna posojila.

»Finančne institucije s posojili, ki so v težavah, lahko vedno malce prestavijo datum izračuna, vendar je slej ko prej NPL-je treba objaviti in izvesti računovodske rezervacije,« pravi Ramcke. Med letoma 2008 in 2013 so se NPL-ji kot odstotek bruto posojil povečali s približno treh na približno 17 odstotkov na Madžarskem in v Bolgariji in na 20 odstotkov v Romuniji – kar je na polovici med Nemčijo z malce več kot 2 odstotka in Grčijo, kjer so se NPL-ji pri vseh posojilih dvignili na 35 odstotkov.

EOS zdaj upravlja problematična hipotekarna posojila v Romuniji, Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, Češkem in Poljskem – devet od 15 trgov v srednji in vzhodni Evropi.

»Še naprej bi radi odkupovali problematične terjatve na vseh teh trgih«, pravi Ramcke. »In v naslednjih dveh letih resnično pričakujem, da bomo upravljali nezavarovane in zavarovane terjatve v vseh 15 državah srednje in vzhodne Evrope, kjer smo prisotni. Pravi celo, da bi lahko tem dodali še nove države, če bi prišlo do prave priložnosti.

V finančnem letu 2016–2017 je EOS odkupil vzhodnoevropske terjatve v nominalni vrednosti 1,8 milijarde evrov, eno tretjino vseh nominalnim odkupov EOS-a in več kot dvojno nominalno vrednost, ki je bila v prejšnjem finančnem letu odkupljena v srednji in vzhodni Evropi. Letna prodaja v regiji se je 2016–2017 dvignila za skoraj 20 odstotkov na 131,1 milijona evrov, kar predstavlja več kot petino celotne prodaje skupine EOS. Še neobjavljene številke kažejo, da se je zaslužek pred davki (EBT) v srednji in vzhodni Evropi v letih 2017–2018 podvojil.

»Hkrati so se obrestne mere znižale in vse bolj so mednarodni investicijski skladi želeli investirati v problematične terjatve v vzhodni Evropi z upanjem na zagotavljanje dobrih donosov,« nadaljuje. »Če temu dodamo še pritisk Evropske centralne banke in drugih regulativnih organov na banke, ki so posedovale NPL-je, so se prodajalci v nekem trenutku odločili prodati, kupci pa so bili končno sposobni kupiti.« Trg zavarovanih NPL-jev v srednji in vzhodni Evropi se je resnično zagnal v letih 2015 in 2016.

»Ko so vzhodnoevropske banke začele prodajati zavarovane NPL-je, smo se lahko zelo hitro odzvali in dobili košček tega novega trga,« pravi Ramcke. »Imeli smo 10 let izkušenj s trgovanjem zavarovanih NPL-jev v Nemčiji in za razliko od številnih drugih, ki jih je zanimal trg zavarovanih NPL-jev, je bil EOS že dolgo prisoten v 15 državah srednje in vzhodne Evrope in je zelo dobro poznal pravne okvire. Poleg tega smo zahvaljujoč našemu delu na področju nezavarovanih NPL-jev vedeli, kako upravljati dolžnike, kot stranke s trga nezavarovanih NPL-jev pa smo poznli tudi številne banke, ki so zdaj prodajale zavarovane NPL-je.
 

Za vse sovpadanje med Ramckejevimi zavarovanimi in nezavarovanimi posli NPL se je skupaj s svojimi zaposlenimi moral prilagoditi velikim razlikam. »Pri zavarovanih NPL-jih so ocene težje ali vsaj dražje, saj gre za posamezne nepremičninske projekte, ki jih je treba analizirati,« pravi. »Nezavarovani NPL-ji so običajno portfelji z več tisoči posojili z veliko manjšim obsegom, ki jih lahko statistično analiziraš – dolžna skrbnost je veliko enostavnejša.«

Po prvih poslih z zavarovanimi NPL-ji na Hrvaškem in v Romuniji v letu 2016 je EOS na sedežu v Hamburgu vzpostavil Center za transkacije NPL, centralizirano storitev, ki bi pomagala oceniti operacije držav v srednji in vzhodni Evropi in nato upravljati zavarovane NPL-je. Poleg tega fintech inovacije, kot sta EOS-ova programska oprema za izterjavo dolgov Kollekto Plus in njegov Center za analitiko, pomagata zaposlenim v vzhodni Evropi upravljati dolžnike in njihove sheme odplačil tako za nezavarovane kot zavarovane NPL-je.

»Trg NPL je zelo cikličen in vsak trg je v nekoliko drugačni fazi cikla prekomernih posojil in doseganja, da bi banke uredile svoje portfelje posojil,« pravi Ramcke. »Zato je takšna geografska razvejitev dobra.« V bližnji prihodnosti vidi nakupne priložnosti v gospodarstvih, kot sta madžarsko in hrvaško – čeprav ga skrbi, da ostaja konkurenčnost mednarodnih investitorjev, da bi zavarovali NPL-je, zahvaljujoč nizkim cenam močna.

»Pri financah je ključno, da ostaneš discipliniran, da veš, kdaj ti investicija ne bo prinesla donosa, ki ga potrebuješ,« pravi Ramcke. »Pomembno je, da ne izgubiš živcev, če enkrat ali dvakrat ne daš najboljše ponudbe.«

Pravi, da so skladi plačali zelo visoko ceno za problematične terjatve zaradi pritiska za investiranje. Delo v podjetju v družinski lasti, kot je skupina Otto, dojema kot zelo koristno – njegovi cilji so »trajnostni« in niso vezani na vselej ponavljajoča se finančna četrtletja.

»To, kar me je najbolj presenetilo pri poslovanju v srednji in vzhodni Evropi, je samozavest – ali celo njena prekomernost – nekaterih mednarodnih skladov pri določanju cen NPL-jev,« pravi. Nekateri so obupano želeli zavarovati NPL-je za vsako ceno ali veliko tvegali zaradi želje po doseganju donosa, ko so obrestne mere ostajale nizke. »Po naslednji finančni krizi bomo videli, kdo je imel prav in kdo ne.«